Pri denarju se vse konča

Pri denarju se vse konča. Kolikokrat ste že slišali ali prebrali ta stavek?

Kaj pa, če je včasih bolj prav reči, da se pri denarju pravzaprav vse začne?

Idealen primer je eden ključnih izzivov Evropske unije v bližnji prihodnosti. Unija je namreč v fazi sprejemanja novega proračuna, tako imenovane finančne perspektive, za obdobje 2021 – 2027. Gre za enega najpomembnejših dokumentov. Za dogovor o tem, koliko bodo države članice v omenjenih šestih letih vplačevale v evropski proračun in kakšna bo razdelitev sredstev.

Resnici na ljubo, v tem trenutku je jasno le, da bo pot do dogovora naporna in dolga … Pri čemer ne sme biti predolga. Toda dejstvo je, da med drugim manjka ključen podatek, ki tokrat dodatno otežuje že tako zapletena pogajanja: brexit. Zakaj? Ker je Velika Britanija druga največja neto plačnica v evropski proračun. To pomeni, da bi se z njenim izstopom iz Unije (pa če zdaj raje sploh ne govorimo o tem, da se tudi to lahko še spremeni) marsikaj spremenilo: Ostale članice bi morale povečati svoj prispevek.

In prav tu bo Slovenija imela zelo zahtevno nalogo trde pogajalke.

Letni proračun EU (za letos) znaša dobrih 148 milijard evrov. To je samo po sebi velika številka, vendar predstavlja le okoli en odstotek celotnega obsega gospodarstva držav članic. Slovenija je neto prejemnica sredstev in prizadevala si bo, da neto prejemnica tudi ostane.

Kohezija in podeželje

Prioritetna področja za Slovenijo so kohezijska politika in razvoj podeželja, razvoj infrastrukture ter krepitev inovativnosti gospodarstva. Na področju kohezijske politike je za Slovenijo še posebej pomembno, da ne bo prihajalo do nenadnih in obsežnih padcev kohezijskih sredstev med posameznimi obdobji; tako na ravni držav kot regij. Na področju skupne kmetijske politike se bomo v LMŠ zavzemali za ohranitev sredstev na nominalni ravni, kar je še posebej pomembno z vidika sredstev za razvoj podeželja.

Zavzemamo se tudi za povečanje sredstev za varnost, digitalizacijo, odpravljanje vzrokov za migracije, za program za mlade Erasmus+, soočanje s podnebnimi spremembami ter krepitev inovativnosti gospodarstva in družbe.

Proračun mora odražati realne potrebe prebivalstva in gospodarstva ter biti sposoben hitrega odziva na aktualne trende in gospodarska gibanja.

Pri oblikovanju proračunskih prioritet bomo tesno sodelovali s slovenskim parlamentom in vlado. Črpanje evropskih sredstev mora biti uporabnikom prijaznejše, enostavnejše in učinkovitejše, a hkrati transparentno, zato podpiramo razumno zmanjšanje birokracije in poenostavljen sistem poročanja, predvsem za manjše projekte.

(Neizkoriščena) prednost: Znanje

Dejstvo je, da evropsko gospodarstvo v zadnjem obdobju ni najuspešnejše v konkuriranju z nekaterimi gospodarskimi, ekonomskimi in seveda tudi političnimi velesilami. Razlogi za to so različni, toda eden ključnih je, da je v EU razvojno raziskovalni naboj, ki je v nekem obdobju Evropo na področju številnih panog uvrščal v sam vrh, nekoliko zastal. Ko poslušamo, kako naj bi se oblikovala prihodnja finančna perspektiva, velikokrat slišimo, da je treba bistveno povečati delež sredstev za znanosti in inovacije. S tem se lahko samo strinjam in tudi menim,

da bodo razvojno raziskovalni projekti imeli večje možnosti črpanja.

Želimo in moramo soodločati

Naši župani, lokalni politiki, civilna družba, gospodarstvo (in še bi lahko naštevala) zelo dobro vedo, kako pomembna so evropska sredstva za razvoj naše dežele. Zelo dobro vedo tudi, koliko birokratskih zank je včasih treba razvozlati, da lahko za sredstva sploh kandidirajo. Zato mora ključno vlogo tu odigrati tudi – ali pa predvsem – evropska poslanka ali poslanec. Biti vezni člen neposredno z lokalno skupnostjo in jim pomagati. Dobri projekti, šole, ceste, ohranjanje naravnih danosti so v interesu Slovenije.

Pri sprejemanju evropskega proračuna bomo zato glasno zahtevali svoj delež. Ker nismo majhni in ker nikogar ne prosimo za miloščino. Slovenija je enakopravna članica EU.

Učinkovitost: Doma in v EU

Če sem začela z začetkom, bom tudi končala z začetkom. Treba je začeti pri človeku, nadaljevati pa s skupnostjo in državo. Proračun mora biti sestavljen po meri potreb človeka, enakomernega oziroma uravnoteženega razvoja vseh članic, ohranitve delovnih mest v EU ter zdravja narave in ljudi. Proračun EU naj bo orodje za odgovorno uresničevanje socialne, varne, zdrave in zelene Evrope. Črpanje sredstev pa naj bo učinkovito.

Končni dogovor bo rezultat številnih interesov in političnih bitk. Tega ne moremo zanikati. Lahko pa zatrdimo,

da ne bomo obljubljali bonbončkov, ki se lepo slišijo. To počne dovolj drugih.

Probleme bomo reševali realno. Naša dejanja pridejo na vrsto – po evropskih volitvah, 26. maja. Ker smo učinkoviti že doma. In učinkoviti bomo tudi v Evropski uniji.

Irena Joveva – kandidatka LMŠ za poslanko v Evropskem parlamentu

Irena Joveva: Ker je čas, da se – tudi doma – prenehamo ukvarjati s tem, kaj vse bi lahko bili.

Za nami je pester, terenski teden. Obiskali smo skupaj 22 krajev, se družili z volivci, zbirali (in zbrali) podpise podpore za vložitev kandidatne liste za majske evropske volitve. A pri vseh teh obiskih v prvi vrsti ni šlo za to. Želeli smo, da nas lahko vsaj malo bolj spoznate, da ste nas lahko vprašali karkoli.

In prišli ste. En velik HVALA, vsakemu posebej. Hvala vsem lokalnim predstavnikom LMŠ za organizacijo in vse dobrodošlice, ostalim podpornikom pa seveda hvala za vsak stisk roke, objem in izraženo podporo, za vsako mnenje, predlog, tudi za čisto običajno ‘čvekanje’. 😊

Obisk v Kranju

Ta trenutek težko izpostavim en kraj, oziroma en obisk, ker je bil vsak zgodba zase in ker sem z vsakega odšla z zelo dobrimi občutki. Veliko ljudi mi je povedalo, da slovenski predstavniki v Evropi morajo ohranjati povezanost z domovino, hkrati pa znati prepoznati težave ‘malih ljudi’ in krajev, v katerih živijo, ter vložiti maksimalen napor v iskanje možnih rešitev. Kar nekaj ljudi pa mi je tudi reklo, da me pogrešajo na televiziji. Med njimi je denimo tudi moj oče, ki se še privaja na dejstvo, da me pač več ne more gledati vsak dan na poročilih. Ampak, če bi bila zdaj vsak dan na poročilih, bi bilo najbrž nekaj narobe. 😃 Ravno vsi ti obiski so me samo še bolj utrdili v prepričanju, da je kot vsak začetek tudi ta ni ravno lahek, a je zgodba prava in bo uspešna.

Ker je čas za spremembe, tudi z novo generacijo v Evropski uniji.

Ker je čas, da se – tudi doma – prenehamo ukvarjati s tem, kaj vse bi lahko bili.

Zdaj je pomembno, kaj vse še bomo storili za to, da kot država, družba in skupnost postanemo še boljši. Zato toliko bolj pomeni in šteje vsaka vaša podpora in vsaka vaša beseda.

Podpora v Dravogradu

Cenim, da ste si vzeli čas za nas. Še enkrat: H V A L A! In se vidimo še kaj, ker bomo še prišli na obisk. Tudi še v druge kraje, ki jih ta teden nismo uspeli obiskati.

Irena Joveva, LMŠ kandidatka za Evropski parlament

Irena Joveva: Ljudje. Drugačnost. Svežina. Spremembe. Ljudje. Prihodnost. In še enkrat ljudje.

Oddaljena, zbirokratizirana, elitistična, neodzivna, neusklajena, neoperativna. Znano? Vse to lahko marsikdaj – žal prevečkrat – najbolje opiše Evropsko unijo. In vse to pomeni, da so spremembe nujne. Da mlajša generacija, ki ji pripadam, ki je zrasla v Evropi in z Evropo, pač mora začeti (so)ustvarjati in (so)odločati. Toda hkrati mora ostati na tleh, v stiku z realnostjo in – najpomembneje – v stiku z ljudmi.

Spreminjanje vzorcev namreč pomeni tudi spreminjanje (ne)dosegljivosti za državljanke in državljane. EU ne more postati odzivna brez vaše odzivnosti! Zato se moja pot proti evropskemu parketu začne pri vas, ker se tudi iskanje rešitev in ukrepov začne pri vas. A dokler bo prevladovalo razmišljanje, da en glas nič ne šteje, zadostnih ali pa potrebnih sprememb ne bo.

Sprememb se ne da doseči z istimi vzorci in vsemi istimi ljudmi. Zato želim biti glas tistih, ki ne čutijo, kaj vse EU stori zanje; kaj šele, kaj bi vse bi še lahko.

EU se mora bolj približati ljudem, postati močnejša in boljša, predvsem pa izničiti občutek, da se vse dela samo v korist večjih.

Premalo je reči zgolj »zaskrbljeni smo«, ko bi se bilo že zdavnaj treba odzvati.

V EU je nastopil čas za novo generacijo, ki bo soustvarjala boljšo skupnost: bolj transparentno, bolj odzivno, bolj solidarno, trajnostno, povezovalno, gospodarsko uspešnejšo, socialno pravičnejšo, varnejšo in odločnejšo. Ki naj se zapira, toda naj se zapira pred sovražnim govorom, posploševanjem in nepotrebnim ustrahovanjem, širjenjem lažnih novic, takšnimi in drugačnimi skrajnostmi.

Želim, da bi čez pet let iskreno ugotavljali, da evropski poslanci niso tam zaradi ‘sanjske službe’, temveč zato, ker dejansko delajo in nekaj naredijo.

Slovenija je v EU lahko slišana, mora biti slišana in bo slišana. V prvi vrsti pa morate biti slišani vi.

Ne bom obljubljala nemogočega, a bom imela cilje in bom delala. Tudi tako, da slišim in po najboljših močeh upoštevam vaša mnenja, vaš pogled, vaše želje, težave in predloge. Priložnost za to, da jih predstavite, boste imeli prihodnji teden, saj vam bomo poslanski kandidati ob določenih urah na voljo po vsej Sloveniji. Podrobnosti so objavljene na spletni strani stranke, pa tudi na posebej za to ustvarjenem Facebook dogodku.

Ker želimo, da nam NAJPREJ VI poveste svoje in ker želimo, da ima naša kandidatna lista tudi dejansko podporo ljudi. Zakaj bi bila kampanja za evropske volitve tista, ki jo volivci komaj opazijo? Tudi tu gre za spreminjanje vzorcev.

Uveljavite svojo moč. Soodločajte, spreminjajte vzorce. Skupaj z nami.

Irena Joveva: Dala sem si priložnost. Dajte mi jo tudi vi.

Takole. Prejšnji teden sem obljubila daljši zapis, pa da ne bomo že kar takoj pri praznih obljubah, nima smisla. Skratka… Deset dni je od sporočila javnosti, da sem se odločila za kandidaturo za evropsko poslanko na Listi Marjana Šarca. Odzivi? Več ali manj pričakovani. Morda je bilo, vsaj zame, manj pričakovano dogajanje v moji glavi. Za mano so težki dnevi. Pa, da se razumemo: Ne zato, ker bi mi bilo za karkoli dejansko žal. Ni mi, ker vem, da grem v pravo smer in vem, da lahko in vem, da bom.

Pri moji odločitvi ne gre za nobeno teorijo zarote, za nobeno nagrado in za noben dogovor od ne vem kdaj.

In tega ne pišem zato, ker bi želela prepričevati prepričane, ki se jih bom o tej temi še naposlušala, ampak zato, ker morate vedeti, da odločitev resnično ni bila lahka. Ker se s tem moje življenje – in življenja mojih bližnjih – postavljajo na glavo.

Zdaj vam pa iskreno povem, zakaj sem sprejela kandidaturo. Evropska unija, evropski poslanci. Kaj točno že počnejo? Kaj pa lahko eden od sedemsto-petdesetih naredi? A sploh kaj počnejo, ali imajo samo hudo dobre plače in sanjsko službo? A ni to neka birokratska, pohlepna elita, tam nekje Bogu in vsem “navadnim državljanom” za hrbtom, ki misli, da je nekaj več od vseh ostalih? To so vprašanja, ki si jih postavlja velika večina ljudi. Tudi jaz sem si jih kdaj pa kdaj. No… In potem dobiš priložnost. In potem razmišljaš. In potem greš “googlat”. In potem ugotoviš, da mladih predstavnikov v Evropskem parlamentu skorajda ni. Zakaj je že to dobro? In potem ugotoviš, koliko enih možnosti je, da ti evropski poslanci dejansko (lahko) tudi kaj naredijo. Odvisno od posameznika in koliko se komu da, seveda. In si misliš, zakaj pa ne? Poznam se in vem, da se meni pač BO dalo.

Čaka me ogromno dela, drži, ampak podlago imam, to sem konec koncev študirala. Torej? Zakaj bi bila pa jaz kaj manj sposobna, morda za koga celo manj vredna, od kogarkoli drugega? Zakaj pa ravno jaz ne bi mogla spreminjati vzorcev? A je bolje, da še vedno ob kakšnem slabem dnevu raje samo malo pojamram, kako je vse “kr neki” in kako skoraj nihče od odločevalcev tam nič pametnega ne počne in stori, oziroma se z ljudmi sploh ne ukvarja, ker pozabi nanje? Zakaj pa ne bi priložnosti za to, da dokaže nasprotno, dobil še kdo drug, kdo nov, kdo mlad, kdo neobremenjen? Saj ne veste – tudi moji kritiki ne veste, kako mi bo šlo. Pojma nimate. Govorim seveda o tem, predvolilnem obdobju in kampanji, da smo si na jasnem, ker za vse ostalo je treba najprej biti izvoljen. Tudi sama nimam pojma, kako mi bo šlo. Ampak. Dala sem si priložnost. Dajte mi jo tudi vi.

Irena Joveva, kandidatka stranke LMŠ za evroposlanko